V Sloveniji letno porabimo okoli neverjetnih 15 milijonov nagrobnih sveč letno, kar je v povprečju skoraj osem sveč na prebivalca. Ta podatek o porabi nas umešča na tretje mesto na svetu. Tretjino nagrobnih sveč porabimo v novembru, kar predstavlja dodatno obremenitev za njihovo reciklažo. Največji delež predstavljajo klasične parafinske sveče v plastični embalaži, ki jim sledijo elektronske z baterijskimi vložki. S tem ustvarimo 4.500 ton odpadkov, kar predstavlja 20% vse odpadne embalaže. Delež neprevzetih in torej nepredelanih odpadnih nagrobnih sveč med vsemi odpadki najvišji; znaša kar 72 %.

V Sloveniji deluje le ena predelovalnica odpadnih nagrobnih sveč, dodatno težavo pa predstavljajo veliki zaostanki pri njihovem prevzemanju. V letu 2018 je količina neprevzetih odpadnih nagrobnih sveč narasla na 1.500 ton. Zaradi nevarnosti, ki jih odpadne sveče predstavljajo za okolje in zdravje ljudi, je država konec lanskega leta sprejela interventni zakon, s katerim je namenila 320.000 EUR za nakopičene količine.

S 15 milijoni porabljenih sveč na leto ustvarimo 4500 ton odpadkov. Delež neprevzetih sveč pa znaša kar 72%.

Predelava odpadnih nagrobnih sveč povzroča škodljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov. Dodaten problem predstavlja s parafinom pomazana in ožgana plastična embalaža sveč, ki ostane po predelavi, saj je ne želi nihče reciklirati. Zaradi tega obstaja velika požarna nevarnost, v poletnih časih pa se parafin topi in pronica v zemljo.

Negativen vpliv na okolje povzroča tudi že sama izdelava nagrobnih sveč. Parafin se pridobiva s suho destilacijo rjavega premoga in iz stranskih proizvodov naftnih derivatov, ki so neobnovljivi viri. Ravno tako je plastika za izdelavo ohišij v osnovi narejena iz nafte. Postopek rafiniranje nafte je energetsko izjemno potraten, poleg tega pa se pri njem uporabljajo različne nevarne kemikalije. Pline, ki nastanejo pri rafiniranju, najpogosteje odpadno zažgejo. S tem ozračje onesnažujejo z ogljikovim dioksidom (CO2), ogljikovim monoksidom CO, dušikovi in žveplovi oksidi (NOx in SOx) ter prašni delci. Države Evropske unije skupaj proizvedejo zgolj 3,37 % delež svetove proizvodnje. Z dolgimi transportnimi potmi se okolje dodatno obremenjuje z izpusti toplogrednih plinov, poleg tega pa se s tem povečuje tudi tveganje za nesreče med prevozom, ki lahko pripeljejo do velikih naravnih katastrof.

Nafta, ki je torej osnova za izdelavo klasičnih nagrobnih sveč, prispeva velik delež pri nastajanju toplogrednih plinov, in to v vseh fazah njihovega življenjskega ciklusa – od nastanka, transporta, uporabe in uničenja.

Poglavje zase predstavljajo elektronske in solarne sveče. Le-te vsebujejo elektronske komponente, kable in baterije, ki vsebujejo težke kovine (kadmij, krom in nikelj). Baterije imajo več nevarnih lastnosti (npr. eksplozivnost, vnetljivost, strupenost, jedkost, dražljivost, rakotvornost, nevarnost za okolje ipd.), Ob nepravilnem ravnanju lahko zastrupljajo podtalnico in povzročajo nepopravljive poškodbe na organih živih bitij, nekatere med njimi so celo rakotvorne. Svetlobo proizvaja elektronski element - dioda ali sijalka, ki nikakor ne more nadomestiti pravega ognja, ki je povsem prvinski element.

Elektronske in solarne sestavljajo različne komponente, ki vsebujejo težke kovine in imajo več nevarnih lastnosti za zdravje in okolje.